Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vzroki za selitve so lahko gospodarski ali negospodarski.

Gospodarski vzroki
Običajno nastanejo zaradi interesa po izboljšanju materialnih življenjskih razmer. Selitve so lahko notranje (znotraj države) ali zunanje (v tujino). Pri tem je ključna smer iz manj razvitih v bolj razvite predele držav. Beg s podeželja na primer pomeni izseljevanje prebivalcev s podeželskih območij v mesta. V razvitih državah se smer zaradi dobrih prometnih povezav spremeni, saj je za mnoge ljudi kakovost bivanja na podeželju boljša kot v mestih, kjer so večinoma zaposleni. V zadnjem času je tudi v Sloveniji zelo aktualen problem bega možganov (»brain drain«), ki zaznamuje izseljevanje višje izobražene delovne sile v bolj razvite države. Za državo izseljevanja je tovrstno izseljevanje lahko pogubno, saj se denar, ki ga država vlaga v posameznikovo znanje, z izselitvijo ne povrne.

Negospodarski vzroki
Gre za selitve iz osebnih razlogov, na primer za družinske, podnebne in zdravstvene vzroke. Ljudje se v tem primeru preseljujejo zaradi partnerske zveze, boljše zdravstvene oskrbe ali podnebnih razmer, ki jim bolj ustrezajo. Negospodarske selitve so lahko tudi politično motivirane, saj so migracijski tokovi pogosto usmerjeni iz politično nestabilnih ali nedemokratičnih držav v politično stabilne, bolj demokratične države. Taki priseljenci po navadi zaprosijo za politično zatočišče ali azil. Podoben skupni imenovalec imajo tudi selitve iz verskih razlogov, posebej če gre za preganjanje dela prebivalcev zaradi drugačnega verskega prepričanja.

Vsaka država ima svojski pristop do razreševanja problematike priseljevanja in izseljevanja. Predvsem gospodarsko dobro razvite države po navadi omejujejo priseljevanje na način, da odpirajo možnosti za priseljevanje le najperspektivnejšim in visoko izobraženim posameznikom.

V državah priseljevanja je pozitivna posledica priselitev izboljšana starostna sestava prebivalstva. Vendar kljub vsemu veliko število priseljencev na neko območje za državo predstavlja dodatno breme, saj imajo po navadi težave z zagotavljanjem ustreznih življenjskih in bivalnih razmer ter ustreznih delovnih mest. Pogosti so tudi konflikti z avtohtonim prebivalstvom, ki so največkrat posledica kulturnih razlik med {avtohtonim;Prvotno živeči prebivalci obravnavanega območja.} in {alohtonim;Prebivalci, ki so prvotno živeli na drugih območjih in so se na obravnavano območje priselili.} prebivalstvom. Slednji so v novem okolju pogosto izpostavljeni {asimilaciji;Proces prilagajanja priseljencev kulturi okolja, v katerega so se priselili.} in izgubi lastne identitete.

<NAZAJ
>NAPREJ206/320