Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Renesančna glasba

Nobeno zgodovinsko ali umetnostno obdobje se ne začne čez noč. Tako je tudi srednji vek potreboval več desetletij, da se je prelil v novi vek, ki se začenja z renesanso. Obdobje (francosko re-naissance) dobesedno pomeni »ponovno rojstvo«, nanaša pa se na preporod antike. Na renesanso so vplivali humanizem, osredotočanje na človeka, stremljenje k naravnemu in preprostemu. To se kaže tudi v glasbi.

 

Poslušaj primere renesančne glasbene ustvarjalnosti ter njenih sosednjih umetnostnih obdobij, srednjega veka in baroka. Med seboj jih slušno razlikuj in jih pravilno razvrsti.


srednji vek renesansa barok

Renesanso so zaznamovale nova miselnost in mnogo novih odkritij. Pomorsko odkrivanje sveta (Vasco da Gama , Ferdinand Magelan , Krištof Kolumb ...), kolonializem, reformacija rimskokatoliške cerkve (Martin Luter ), novo pojmovanje vesolja (»Zemlja se giblje okoli Sonca« – Johannes Kepler , Nikolaj Kopernik, Galileo Galilei , Giordanno Bruno ...), vodenje matičnih knjig, julijanski koledar zamenja gregorijanski , kakršnega uporabljamo še danes. Renesanso zaznamuje obravnavanje človeka kot posameznika, ki živi tukaj in zdaj, ne pa v prihodnosti in v onostranstvu. Razvija se trgovanje in s tem mesta, meščanski razred, pripravljajo se pogoji za poznejši propad fevdal izma.

Zapomni si portrete renesančnih skladateljev. Poveži jih s pravilnimi imeni.





1
2
3
4
Giovanni Pierluigi da Palestrina {2;1;3;4}   Orlando di Lasso {3;2;1;4}
Josquin des Prez {4;2;3;1}
Claudio Monteverdi {1;2;3;4}

Renesančna glasbena umetnost v grobem obsega dve stoletji (1400–1600). Lahko jo opredeljujemo kronološko – kot zgodnjo, visoko in pozno renesanso, še pogosteje pa po glasbenih karakteristikah, ki so se izoblikovale v krogih vplivnih skladateljev – v skladateljskih šolah. Te imenujemo po mestih oziroma po geografskih lokacijah.

<NAZAJ
>NAPREJ97/248