Da bi razumeli glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje na slovenskem ozemlju v baroku, je treba razumeti vpetost slovenskega ozemlja v italijanski in avstrijski kulturni prostor. Upravno gledano je bilo slovensko ozemlje v baroku v sklopu notranjeavstrijskih dežel (Kranjska, deloma Koroška in Štajerska, Goriška grofija ter jadransko pristaniško mesto Trst) in Beneške republike.
V tem času so glasbeno življenje v Sloveniji določale in usmerjale naslednje prestolnice: danes avstrijski Gradec (središče Štajerske), Koper in v osrednjem delu slovenskega prostora Ljubljana kot središče Kranjske. Po ustanovitvi Academie operosorum 1693 je postala Ljubljana žarišče slovenskega baroka in je vplivala ne samo na glasbeno življenje, ampak na razvoj celotne umetnosti Koroške, Štajerske in Hrvaške.
Poleg omenjenih prestolnic so na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje vplivale verske ustanove ter zasebna plemiška domovanja, ki so bila prav tako živahna središča večinoma posvetne in zabavne glasbe.
Omeniti je treba še dejstvo, da je na glasbeno življenje vplival tudi položaj Ljubljane (glavnega mesta nekdanje vojvodine Kranjske). Ugodna lega, ki bi jo lahko označili za nekakšno križišče poti, je povezovala srednjo in južno Evropo in omogočala pridobitev novosti zahodno- in severnoevropskih umetnosti.
Ustvarjanje in poustvarjanje v tem obdobju sta bila vezana na praktično rabo, ne glede na to, ali govorimo o skladbah z versko ali posvetno vsebino.