Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

ROMANTIKA NA SLOVENSKEM

Če bi hoteli videti največ slovenskih romantičnih skladateljev na enem mestu, bi stopili v Dvorano Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji, kjer na steni visi edinstvena slika iz leta 1936, naslovljena Slovenski skladatelji. Ustvaril jo je Saša Šantel, umetnik, ki sta ga bogato navdihovali kar dve muzi, slikarska in skladateljska. Večina upodobljenih skladateljev sodi v romantično obdobje, čeprav je Šantel na sliki zanimivo združil ustvarjalce vse od renesanse pa do 20. stoletja.

Na sliki poišči nekatere izmed najpomembnejših romantičnih skladateljev in jim pripiši ustrezno številko.

  {2;1;3;4;5;6;7;8}  Fran Gerbič (upodobljen je v desnem spodnjem kotu slike)
  {1;2;3;4;5;6;7;8}  Benjamin Ipavec (pri klavirju Mateju Hubadu obrača note)
  {4;1;2;3;5;6;7;8}  Anton Foerster (stoji pred desnim vratnim krilom)
  {3;1;2;4;5;6;7;8}  Viktor Parma (sedi na stolu s partituro svoje opere na nogah)
  {7;1;2;3;4;5;6;8}  Gustav Ipavec (stoji desno za svojim bratom Benjaminom)
  {8;1;2;3;4;5;6;7}  Saša Šantel (upodobljen je s slikarsko paleto v roki)
  {6;1;2;3;4;5;7;8}  Anton Hajdrih (levi član trojice v ozadju, pod vencem)
  {5;1;2;3;4;6;7;8}  Vasilij Mirk (stoji pod levim robom Gallusove slike)
Na romantično obdobje v glasbi na Slovenskem so močno vplivale ideje marčne revolucije v letu 1848, ki so spodbudile nastanek programa Zedinjene Slovenije. Istega leta je bila prvič objavljena tudi Prešernova Zdravljica. Njena sedma kitica je slovenska himna , ki jo je uglasbil skladatelj Stanko Premrl . Zdravljico v razredu zapojte.

Pomlad narodov je spodbudila začetek bujenja narodne zavesti. Tako so naši skladatelji v romantiki ustvarjali pretežno zborovska dela in samospeve, pri katerih je imelo najpomembnejšo vlogo besedilo. Opirali so se na dela iz zakladnice slovenskega ljudskega izročila, na besedila pesmi sodobnih romantičnih pesnikov, pogosto pa so besedila prispevali tudi sami. Številne zborovske pesmi opevajo lepoto domovine (H. Volarič: Slovenski svet, ti si krasan; B. Ipavec: Slovenska dežela; V. Mirk: Naša domovina), pripadnost narodu (F. Gerbič: Želja Slovenca na tujem; G. Ipavec: Slovensko dekle), čudovito naravo (H. Sattner: Na planine, Nazaj v planinski raj; A. Foerster: Planinska; K. Mašek: Otok bleški) in tudi simbole našega naroda.

Domovini
B. Ipavec
Lipa
D. Jenko
Oj, Triglav, moj dom
J. Aljaž
Jadransko morje
A. Hajdrih
Slovenec sem
G. Ipavec
Število napačnih: 0
<NAZAJ
>NAPREJ153/248