Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Uporaba elektrolize

Elektroliza se torej v glavnem uporablja za pridobivanje elementov (Na, K, Li, Mg, Cl2, F2 ...) in spojin (H2S2O8 ..). Elektroliza pa se uporablja tudi za zaščito kovin. Postopek se imenuje galvanizacija.

Pri galvanizaciji nanašamo kovinsko plast ene kovine na predmet iz druge kovine z elektrolizo. Kovinski predmet, ki prevaja električni tok in ga želimo zaščititi, priključimo v elektrolitski celici kot negativno elektrodo − katodo. Kot anodo lahko uporabimo ustrezno kovino, ki se pri elektrolizi raztaplja in nato izloča na katodi. V kopeli morajo biti tudi razni dodatki, ki omogočajo enakomerno prevleko in lep sijaj prevleke.

Lahko pa isti postopek uporabimo za čiščenje kovin, na primer bakra. Kot anodo uporabimo nečisti baker, ki vsebuje približno 5 % primesi, za katodo pa uporabimo tanke ploščice čistega bakra. Na anodi se med elektrolizo baker raztaplja in se ponovno izloča na katodi. Na dnu elektrolitske celice ostajajo primesi − galvansko blato, ki je lahko vir dragih elementov, kot so zlato, srebro in drugi elementi, ki se pri tem ne morejo oksidirati. To blato pa lahko zaradi vsebnosti drugih težkih kovin predstavlja velik problem za okolje.

<NAZAJ
>NAPREJ158/245