Umetnostna zgodovina pojasnjuje ideje in vsebino del likovne umetnosti, ki se izraža v treh temeljnih zvrsteh ali strokah. To so slikarstvo, kiparstvo, arhitektura. Obravnava pa tudi risbo, grafiko, fotografijo, oblikovanje, umetnostno obrt in urbanizem ter tudi sodobne vizualne medije.
![]() |
![]() |
Leonardo da Vinci, okoli leta 1513, avtoportret |
Leonardo da Vinci, leto 1503, Mona Lisa |
Za umetnostno zgodovino sta značilni dve metodi znanstvenega dela, in sicer deskripcija in interpretacija. Z obema metodama umetnostni zgodovinarji poskušajo predstaviti celostni pogled na likovno delo; razkrivajo okoliščine nastanka umetnin, poskušajo razumeti, kaj je določena stvaritev pomenila v svojem času, kaj izraža, komu je bila namenjena ter kako je vplivala na nadaljnji umetniški razvoj.
Pri analizah in razčlenitvah zaradi lažje preglednosti številnih umetnin uporabljamo slogovne oznake. Oznaka morfološki slog (ploskoviti, plastični in slikoviti slog) pomeni, da likovne umetnine obravnavamo na podlagi njenih oblikovnih značilnosti.
![]() |
![]() |
![]() |
Slika 1.3 Ploskoviti slog | Slika 1.4 Plastični slog | Slika 1.5 Slikoviti slog |
ZGODOVINSKI SLOGI označujejo tiste bistvene značilnosti umetnin, ki so specifične za posamezno obdobje (npr. renesansa).