OBLIKOVANJE ARHITEKTURNEGA IN ŠIRŠEGA PROSTORA

Razmérje je odnos med različnimi količinami (vrednostmi). Na primer med dvema (ali tremi) dolžinami (merami) na izbrani smeri (liniji), ploskvi ali v prostoru, če so odnosi vzpostavljeni med tremi koordinatnimi osmi kartezijskega prostora, ki ga določajo osi (x, y, z). (Kartezijski prostor je poimenovan po Renéju Descartesu du Perronu Cartesius-u, francoskem znanstveniku).

Razmerje je lahko sestavljeno iz celih števil (t. i. racionalnih števil). Na primer odnosi med robovi ploskev v oktavi. Razmerje 1 : 1 je kvadrat, razmerje 1 : 2 je pravokotnik. (V ploskvah, ki sledijo razporeditvi oktave so odnosi robov naslednji: prima 1 : 1 (kvadrat), sekunda 8 : 9, terca 4 : 5 (mala terca 5 : 6), kvarta 3 : 4, kvinta 2 : 3, seksta 3 : 5, (mala seksta 5 : 8), septima 4 : 7 in oktava 1 : 2.

Razmerje pa je lahko določeno tudi z iracionalnimi vrednostmi – števili (npr. koren), kot to velja za razmerje: zlati rez, Ф = 1 : 1,618..., ki temelji na korenu števila pet, kar se neposredno odraža tudi v vrsti izpeljanih oblik (petkotnik, petkraka zvezda, spirala in ne nazadnje ima pet prstov človeška dlan ... ) . Zlati rez je razmerje, pri katerem se delitev oz. odnos razmerja lahko ponavlja v neskončnost (npr. zlata spirala).

Zlati rez je pojem, ki že tisočletja zaposluje znanstvenike različnih področij.

Johannes Kepler je zapisal, da ima geometrija dva velika bisera. Prvi je Pitagorov izrek in drugi zlati rez. Prvega lahko primerjamo s čistim zlatom, drugega pa z draguljem neprecenljive vrednosti.

Zlati rez je povezan s človekom. To so odkrili že v Egiptu, antični Grčiji in Rimu. Odnose med merami in deli človeškega telesa preučuje antropometrija (npr. rimske antropometrične mere). V času moderne arhitekture je lastni antropometrični sistem, ki ga je poimenoval Modulor, zasnoval znani francoski arhitekt Le Courbusier.

Zaradi vseh teh in tudi drugih lastnosti ga imenujemo tudi "idealno razmerje".