Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Človekova dejavost in poraba fosilnih goriv

Toplogredni plini so tiste snovi v atmosferi, ki imajo to lastnost, da prepuščajo sončevo kratkovalovno sevaje, a vpijajo del od površja Zemlje odbitega dolgovalovnega (toplotnega) sevanja in tako segrevajo ozračje. Najpogostejši toplogredni plini so ogljikov dioksid, vodni hlapi, metan, dušikovi oksidi in ozon (troatomarni kisik). Zmerna količina toplogrednih plinov je zmeraj prisotna v ozračju. Posledica tega je, da znaša povprečna temperatura na površju Zemlje približno 15 stopinj C. Če toplogrednih plinov ne bi bilo, bi znašala povprečna temperatura na površju Zemlje le - 18 stopinj C. 

Človekov vpliv na povišane koncentracije toplogrednih plinov

Graf porabe fosilnih goriv v letih od 1800 do 2010


Naraščanje koncentracije ogljikovega dioksida v ozračju v letih od 1960 do 2010

Dejavnost

Oglej si krožni grafikon svetovnega povprečja sproščanja toplogrednih plinov v letu 2000 in iz njega razberi, pri katerih človekovih dejavnostih se sprosti največ toplogrednih plinov.


Vir: Global warming art project

<NAZAJ
>NAPREJ325/332