Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.

Hvalnica trti in vinu

Preberi besedilo in odgovori na vprašanja.

Zdravljica nastala jeseni leta 1844

Zunanja spodbuda za nastanek Zdravljice je bil sestavek z naslovom Vinske trte hvala v Kmetijskih in rokodelskih novicah julija leto prej. V njem je Matija Vrtovec (1785–1851), vipavski vikar, a tudi sadjar in vinogradnik, zapel hvalo vinski trti in vinu, ki da deluje blagodejno na duha in telo, gasi sovraštvo in spodbuja prijaznost. Spodbudil je Prešerna, naj zloži pesem, ki bo hvalnica vinu.

Zato je razumljivo, da je Prešeren Vrtovčevo spodbudo sprejel, napisal Zdravljico, seveda pa je iz nje naredil mnogo več kot le hvalnico vinski trti.

Nato jo je Prešeren uvrstil med rokopise za Poezije (izšle so konec leta 1846 z letnico 1847). Ker je sam vedel, da bo tretja kitica (V sovražnike z oblakov) problem, jo je prečrtal, toda dunajski cenzor, tedaj še mladi Franc Miklošič, ki je to službo pravkar nastopil po pokojnem Kopitarju, je na zahtevo policije izločil še četrto kitico (Edinost, sreča, sprava); za Dunaj je bila »nevarna« zato, ker je vzbujala panslovansko idejo. Tako okrnjene pesmi pa Prešeren ni hotel objaviti.

Z marčno revolucijo leta 1848, ki je, med drugim, ukinila cenzuro, je 26. aprila Zdravljica v Novicah končno ugledala luč sveta.

Sedma kitica, ki je bila ob osamosvojitvi Slovenije prepoznana kot najprimernejša, da bi predstavljala duha novodobnega slovenstva, je tako že dvaindvajset let naša himna.

(Prirejeno po: Peter Kolšek: Zdravljica, kakor jo je zložil »prvi pevec med nami«, Delo, Književni listi, 4. 2. 2013)

O čem govori članek? Zapiši odgovor.

Kdo je vplival na to, da je Prešeren napisal Zdravljico? Izberi pravilni odgovor.

Matija Čop. Matija Vrtovec. Jernej Kopitar.

Kaj lahko razberemo iz članka? Dopolni besedilo z manjkajočimi podatki

Članek je bil objavljen v {časopisu_Delo;Delu} , in sicer 4. {februarja;2.} 2013 v prilogi Književni listi . Avtor je Peter Kolšek , ki pojasnjuje razloge za nastanek Zdravljice. Zdravljica je v neokrnjeni obliki izšla (Kdaj?) 26. {aprila;4.} 1848 v (Kje?) Novicah .

Od kdaj je 7. kitica Zdravljice naša državna himna? Prisluhni ji in izberi pravilni odgovor.

Od leta 1990. Od leta 1991. Od leta 1992.

Kateri dogodek je bil ključen, da je Zdravljica končno le izšla? Odgovori.

<NAZAJ
>NAPREJ371/553